Spominska slovesnost na Bistriškem klancu 2023

RESNICA JE TEMELJ ZA SPRAVO (tekst in fotografije: Mirko Kunšič)

https://www.youtube.com/watch?v=0feBEiSKMJk

Jutri, v torek 25. julija, bo minilo 81 let, kar so Nemci požgali tri domačije v Bistrici pri Naklem in na Bistriškem klancu umorili devet domačinov.

Čez tri dni, 28. julija 1942, so iz zaporov v Begunjah pripeljali še 50 Slovencev in jih kot talce postrelili.

V petek 21. julija zvečer sta državni svetnik in župan Občine Naklo Ivan Meglič in prof. dr. Ernest Petrič v spominskem parku Bistriškim žrtvam položila  venec predsednika Državnega sveta, Marka Lotriča. Venca sta položili še delegaciji Občine Naklo, ki so jo sestavljali občinski svetniki Marjan Babič, Zdravko Cankar in Peter Celar ter OO ZB za vrednote NOV Naklo. Himno so zaigrali člani pihalnega kvinteta Slovenske policije. Harmonikar Primož Gnidovec je doživeto zaigral nekaj skladb, dogodek je povezovala Katarina Meglič.

Dan pred tem je župan na grobu talcev na pokopališču v Podbrezjah položil šopek cvetja in se v župnijski cervi sv. jakoba udeležil spominake sv. maše za vse postreljene talce, ki jo je daroval tamkajšnji župnik, g. Miha Lavrinec.

Župan, Ivan Meglič je k nagovoru povabil za osrednjega govornika, prof. dr. Ernesta Petriča, politika, pravnika, politologa in diplomata.

Prepričljivo je orisal tisti grozni čas, ko sta takratna Evropa in ves svet zaplesala smrtnonosni ples, pogojen s takrat porojenimi ideologijami  fašizma, nacizma in komunizma.    

“Vsem trem je bilo nekaj skupnega; Cilj posvečuje vsa sredstva. Tudi Slovenci smo bili takrat sredi svetovnega mrtvaškega plesa. Pomembno je bilo, da ga nismo začeli. Vsi ti tu pomorjeni so bile žrtve tega plesa,” je med drugim dejal Tržičan, ki je bil takrat star 9 let in se še malo spominja tistega časa.

Ljudje so tako ali drugače iskali odgovore na vse te izzive, med njimi so bili heroji, junaki pa tudi drugi. Vojna je povzročila, da so prišli na dan tudi drugačni značaji.

“Takratni mrtvaški ples je bil še posebej surov. Šlo je za naš obstoj. Če bi zmagala nemška koalicija, nas Slovencev ne bi bilo. Hitler je v Mariboru zaukazal, “Naredite mi to zemljo ponovno nemško !”. Spominjam se, kako smo bili leta 1942 na rasnem preverjanju, ali smo primerni za germanizacijo, ali pa nas bodo izselili. Starša, ki sta znala nemško, takrat niso izselili. Tako je to potekalo. Številna mesta v Sloveniji so, zaradi razlik, ki so jih ljudje čutili, sovraštva in zločinov posejana z grobovi, grobišči, kraškimi jamami, rudniki, kot je Huda jama. Kazalo je, da se bomo po drugi svetovni vojni in Osamosvojitvi znebili teh bremen, ki so silovita tragedija za naš narod. In zdaj, ko gledam nazaj, te poti nismo naredili. Nismo prišli do sprave s stiskom rok, med takratnim predsednikom Milanom Kučanom in nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem, da bo zdaj vse v redu, če bomo prek vsega tega potegnili preprogo in bo vse pozabljeno. Danes smo bolj razklani kot 20 let nazaj. Taka sprava, kot je bila takrat zamišljena, ni mogla dati rezultata. Za pravo spravo je potrebna resnica. Srčno upam, da bomo ob stoletnici tega in drugih dogodkov mrtvaškega plesa, v Sloveniji bolj blizu drug drugemu, da bomo razumeli tisti čas,” je povedal prof. dr. Ernest Petrič.

Govor pa zaključil, da je tudi vojna v Ukrajini strahotna pretnja, da se kaj takega ne bi ponovilo. Žalosti ga prepoved, ukinitev spomina na pobite in zamolčane.

Po njegovem je zakonodajno povsod po svetu že rešen problem sovražnega govora in tudi pri nas ni potrebna nobena sprememba.

“S srčno kulturo lahko pripomoremo, da bomo bolj tolerantni, nežaljivi in nesovražni. To nas bo odpeljalo od tega, kar se danes dogaja,” je sklenil nenapisani govor dr. Ernest Petrič.